Kabli za glasbila, mikrofone in ozvočenje

Za električno kitaro ali bas kitaro potrebuješ inštrumentalni kabel z 6,3 mm jack priklopom. To je kabel za signal med kitaro, efektom, pedalboardom, zvočno kartico ali ojačevalcem. Pri kitari in bas kitari je priporočljivo izbrati dobro oklopljen kabel, saj pomaga zmanjšati šum in motnje.

Inštrumentalni kabel je namenjen šibkemu signalu iz kitare, bas kitare, klaviature ali efekta. Zvočniški kabel je namenjen močnejšemu signalu med ojačevalcem in pasivnim zvočnikom. Teh kablov ni dobro zamenjevati, ker imata drugačno konstrukcijo in namen uporabe.

Za večino vokalnih, instrumentalnih in studijskih mikrofonov potrebuješ mikrofonski kabel z XLR priklopom. XLR kabel je standard pri profesionalnem ozvočenju, snemanju in odrski uporabi, ker omogoča stabilen signal, dobro zaščito pred motnjami in zanesljiv priklop na mešalno mizo, zvočno kartico ali aktivni zvočnik.

Če gre za aktivni zvočnik z XLR vhodom, lahko uporabiš mikrofonski XLR kabel za prenos signala iz mešalne mize v zvočnik. Če pa gre za pasivni zvočnik, ki se priključi na ojačevalec, potrebuješ pravi zvočniški kabel, običajno s Speakon ali 6,3 mm jack priklopom, odvisno od opreme.

XLR kabel (včasih smo mu rekli canon-canon) je profesionalni audio kabel, ki se najpogosteje uporablja za mikrofone, aktivne zvočnike, mešalne mize, zvočne kartice in drugo ozvočenje. Prednost XLR povezave je uravnotežen signal, ki bolje zavrača motnje, zato je zelo primeren tudi za daljše razdalje na odru ali v studiu.

Balansiran kabel, na primer XLR ali TRS jack, bolje zmanjšuje šum in motnje, zato je primeren za daljše povezave, mikrofone, studijsko opremo in profesionalno ozvočenje. Nebalansiran kabel, na primer običajen inštrumentalni jack, je primeren za krajše povezave med kitaro, efekti, klaviaturami ali podobno opremo.

Najboljša dolžina kabla je tista, ki omogoča udobno postavitev opreme brez nepotrebnega viška. Za pedalboard ali povezavo efektov so praktični krajši kabli, za kitaro in bas kitaro so pogoste dolžine 3 do 6 m, za oder pa so pogosto uporabni daljši mikrofonski ali zvočniški kabli. Predolg kabel lahko pomeni več nereda in več možnosti za spotikanje.

Dober kabel lahko naredi razliko predvsem pri zanesljivosti, mehanski vzdržljivosti, kakovosti konektorjev in zaščiti pred šumom. Pri nastopih, vajah in redni uporabi je kakovosten kabel pogosto boljša izbira, ker se manj zapleta, manj prekinja in dlje zdrži. Ni pa nujno kupiti najdražjega kabla, pomembno je, da ustreza opremi in načinu uporabe.

Za klaviature se najpogosteje uporabljajo 6,3 mm jack kabli. Če ima klaviatura stereo izhoda L in R, sta za stereo povezavo potrebna dva kabla ali ustrezen stereo povezovalni kabel, odvisno od naprave. Za priklop na mešalno mizo, zvočno kartico ali aktivne zvočnike je pomembno preveriti, kakšne vhode ima druga naprava.

MIDI kabel potrebuješ za povezovanje klaviatur, sintetizatorjev, modulov, sekvencerjev, bobnarskih modulov in druge elektronske glasbene opreme, kadar želiš prenašati MIDI podatke. MIDI kabel ne prenaša zvoka, ampak informacije o notah, kontrolah, tempu in ukazih med napravami.

MIDI kabel povezuje naprave prek klasičnih 5-pin MIDI priključkov, USB kabel pa pogosto poveže sodobno klaviaturo, zvočno kartico ali kontroler neposredno z računalnikom. MIDI ne prenaša zvoka, ampak podatke za upravljanje glasbene opreme. USB lahko glede na napravo prenaša MIDI podatke, zvok ali oboje.

Za aktivne zvočnike običajno potrebuješ signalni kabel iz mešalne mize, zvočne kartice ali kontrolerja do zvočnika. Najpogostejše povezave so XLR, 6,3 mm jack ali RCA, odvisno od opreme. Ker imajo aktivni zvočniki ojačevalec že vgrajen, ne potrebuješ zvočniškega kabla iz zunanjega ojačevalca.

Za pasivne zvočnike potrebuješ zvočniški kabel med ojačevalcem in zvočnikom. Najpogostejši priklopi so Speakon, 6,3 mm jack ali vijačne sponke, odvisno od sistema. Pri pasivnih zvočnikih je pomembno, da uporabiš pravi zvočniški kabel in ne običajnega inštrumentalnega ali mikrofonskega kabla.

Multicore kabel je uporaben takrat, ko moraš več signalov speljati na večjo razdaljo, na primer z odra do mešalne mize ali med različnimi deli studia. Namesto več posameznih kablov uporabiš en skupni kabel z več kanali, kar pomeni bolj urejeno postavitev, hitrejše povezovanje in manj nereda.

Kable je najbolje zvijati brez lomljenja in premočnega zategovanja. Po uporabi jih ne vleci iz opreme za kabel, ampak za konektor. Pri pogosti uporabi so zelo koristne vezice za kable, torbe ali ločeno shranjevanje po dolžinah in tipu priklopa. Tako kabel dlje zdrži in je pri naslednji uporabi hitreje pripravljen.

Kabel lahko šumi ali prekinja zaradi poškodovanega vodnika, slabega konektorja, obrabe, slabega oklopa ali neprimernega tipa kabla za določeno povezavo. Če se težava pojavlja samo pri enem kablu, ga je najbolje zamenjati. Če se pojavlja pri več kablih, je smiselno preveriti tudi vhod, izhod, napajanje in samo opremo.

Pri nakupu preveri tip priklopa, dolžino, namen uporabe, kakovost konektorjev, fleksibilnost, oklop in okolje, kjer bo kabel uporabljen. Za oder in redne nastope je pomembna vzdržljivost, za studio nizek šum, za domačo uporabo pa pogosto praktična dolžina in pravilen priklop.