Viole za glasbeno šolo | Gewa

GewaPure HW je vstopna šolska serija viol nemške znamke GEWA, namenjena predvsem popolnim začetnikom in učencem glasbenih šol.

Te viole so izdelane iz masivnega lesa – sprednja plošča je iz masivne smreke, hrbet in stranice pa iz masivnega javorja. Zaradi tega imajo topel, prijeten in naraven zvok, ki je značilen za viole. Opremljene so s finimi navijalci, ki močno olajšajo uglaševanje, saj so strune na violi debelejše in bolj toge kot pri violini.

Lok je narejen iz lesa massaranduba z ebenovinasto žabico in pravo žimo. Vsak komplet vsebuje violino, lok, lahek kovček in kolofonijo.

Serija GewaPure HW je na voljo v različnih velikostih viol (običajno od 15" do 16,5" oziroma približno 33 cm do 42 cm), tako da lahko izberete ustrezno velikost glede na višino in dolžino roke igralca.

Gre za solidno, vzdržljivo in cenovno dostopno serijo viol, ki predstavlja odlično izbira za prva leta učenja viole v glasbeni šoli.

GewaPure EW je nekoliko izboljšana vstopna serija viol nemške znamke GEWA, namenjena začetnikom in učencem glasbenih šol, ki želijo malce boljšo izvedbo od osnovnega modela HW.
Tako kot pri HW seriji so tudi te viole izdelane iz masivnega lesa – sprednja plošča iz masivne smreke, hrbet in stranice pa iz masivnega javorja. Glavna razlika je v tem, da ima serija EW ebenovinasto (ebony) garnituro – to pomeni, da so prag, ključniki in podbradnik izdelani iz pravega ebenovine, kar daje boljšo stabilnost, lepši videz in daljšo življenjsko dobo.

Opremljene so s finimi navijalci za lažje in natančnejše uglaševanje, lok je iz massarandube z ebenovinasto žabico in pravo žimo. Vsak komplet vsebuje violino, lok, lahek kovček in kolofonijo. Serija GewaPure EW je na voljo v različnih velikostih viol (običajno od 15" do 16,5").

Gre za kvalitetnejšo različico osnovne GewaPure serije, ki ponuja boljši občutek igranja in daljšo trajnost, obenem pa ostaja zelo dostopna za prva leta učenja viole.

Začetek igranja viole je čudovita in zanimiva glasbena pot, saj viola navdušuje s svojim toplim, globokim in zrelim zvokom. V primerjavi z violino je nekoliko večja in ima bolj poln ton, zato jo mnogi izberejo prav zaradi njene posebne barve zvoka. Za uspešen začetek je pomembno, da osvojite pravilne osnove in si že od začetka ustvarite dobre navade.

Pri igranju viole je najpomembnejša pravilna drža telesa in instrumenta. Violo držimo pod brado podobno kot violino, vendar je zaradi večje velikosti in teže še posebej pomembno, da so ramena sproščena, hrbet raven in da instrument stabilno počiva brez pretiranega stiskanja z brado. Zelo priporočljiv je kakovosten ramenski naslon, saj bistveno izboljša udobje pri igranju ter preprečuje napetost in bolečine v vratu ali ramenih.

Tudi drža loka je podobna violinski, vendar nekoliko bolj sproščena. Palec naj bo naravno postavljen nasproti sredincu in kazalcu, roka pa naj ostane mehka in gibljiva. Na začetku se osredotočite predvsem na dolge, počasne potege loka po strunah. Cilj ni hitrost, temveč lep, enakomeren in poln ton.

V prvih mesecih igranja je najbolje vaditi osnovne elemente tehnike. Najprej se posvetite sproščeni drži in igranju po praznih strunah. Nato postopoma dodajajte prste leve roke – najprej prvi prst, nato drugi, tretji in četrti. Koristno je tudi zgodnje učenje osnovnih lestvic, kot so C-dur, G-dur in D-dur, saj viola uporablja nekoliko drugačen prstni red kot violina.

Za prijetnejšo vadbo priporočamo nekaj dodatkov, ki začetnikom zelo pomagajo. Ramenski naslon je skoraj nepogrešljiv, mute oziroma dušilec pa je odlična izbira za tišjo vadbo doma. Zelo uporaben je tudi dober uglaševalec ali aplikacija za telefon, kot sta daTuner ali Violin Tuner. Priporočljivo je imeti tudi rezervne strune.

Med najpogostejšimi napakami začetnikov so pretirano stiskanje viole z brado, napeta leva roka ter predolgi nohti na levi roki, ki otežujejo pravilno postavitev prstov. Prav tako mnogi želijo igrati prehitro. Veliko bolje je igrati počasneje, natančno in s čistim tonom.

Najboljši napredek dosežete z redno, krajšo vadbo. Za začetek je povsem dovolj petnajst do petindvajset minut na dan, če vadite zbrano in vsakodnevno. Koristno je tudi poslušati odlične violiste, kot sta Maxim Rysanov in Antoine Tamestit, ter spoznavati bogat zvok viole skozi glasbo Johanna Sebastiana Bacha.

Če ste izbrali GewaPure HW ali GewaPure EW violo iz ponudbe M4 Music Store, imate zelo kakovosten in zanesljiv instrument za prve korake. 

Če že igrate violino in želite nadaljevati z violo, bo prehod običajno precej lažji, kot če bi začeli popolnoma od začetka. Osnovna tehnika igranja je zelo podobna, saj sta si instrumenta sorodna. Drža instrumenta, uporaba loka, postavitev leve roke ter splošni občutek za intonacijo in ritem vam bodo že poznani, zato boste imeli dobro izhodišče za učenje viole.

Največja razlika je v velikosti instrumenta. Viola je večja in težja od violine, zato se bo treba nekoliko prilagoditi širšim razdaljam med prsti, močnejšemu loku ter drugačnemu občutku pri držanju instrumenta. Na začetku lahko občutite večjo utrujenost v roki ali rami, vendar se telo ob pravilni drži hitro navadi.

Pomembna razlika je tudi branje not, saj viola večinoma uporablja altovski ključ, medtem ko violinisti berejo predvsem violinski ključ. To je za večino violinistov največji začetni izziv, vendar ga z redno vajo hitro osvojijo. Ko enkrat razumete položaje tonov v altovskem ključu, postane branje not povsem naravno.

Veliko violinistov ugotovi, da jim viola zelo ustreza zaradi toplejšega, globljega in bogatejšega tona. Prav tako je viola zelo iskana v orkestrih, komornih zasedbah in godalnih kvartetih, zato je znanje obeh instrumentov velika prednost.

Skratka, večjih težav praviloma ne boste imeli. Nekaj prilagajanja bo potrebnega pri velikosti instrumenta, razmiku prstov in branju altovskega ključa, vendar vam bo predznanje violine močno olajšalo prehod. Veliko glasbenikov uspešno igra oba instrumenta.

Če razmišljate o prehodu, vam v M4 Music Store z veseljem pomagamo izbrati pravo velikost in primeren začetni model viole.

Da, viola za levičarje obstaja, vendar je precej redkejša kot standardna izvedba. Pri takšni violi je postavitev obrnjena, kar pomeni, da igralec drži lok z levo roko, z desno roko pa pritiska strune na ubiralki. Za pravo levičarsko violo ni dovolj le obrniti strun, saj je treba prilagoditi tudi mostiček, kobilico, dušo, zgornji sedelček in notranjo konstrukcijo instrumenta.

V večini primerov se začetnikom, tudi levičarjem, priporoča igranje na standardno violo. Veliko levičarjev povsem uspešno igra običajno izvedbo, saj igranje godal zahteva spretnost obeh rok. Pravzaprav leva roka pri standardni violi opravlja zelo zahtevno delo pri postavitvi prstov in intonaciji, zato levičarji pogosto nimajo posebnih težav.

Levičarska viola je smiselna predvsem v primerih, ko ima igralec izrazito dominanco leve roke, posebne motorične potrebe ali poškodbo desne roke. Upoštevati pa je treba, da je igranje v orkestru ali skupini z levičarskim instrumentom lahko bolj zahtevno zaradi položaja loka in prostora med glasbeniki.

Če razmišljate o levičarski violi, je najbolje, da se pred nakupom posvetujete z učiteljem ali pedagogom, saj je odločitev zelo individualna. V mnogih primerih se izkaže, da je standardni instrument najboljša in najbolj praktična izbira.

Viola je sestavljena iz več pomembnih delov, ki skupaj omogočajo pravilen zvok, udobno igranje in stabilnost instrumenta. Čeprav je po zgradbi zelo podobna violini, je nekoliko večja in ima globlji ton. Poznavanje posameznih delov je koristno tako za začetnike kot tudi za naprednejše igralce.

Na vrhu viole se nahaja polž oziroma okrasno izrezljan zaključek vratu instrumenta. Ta del je predvsem estetski, hkrati pa predstavlja zgornji konec viole. Tik pod njim je škatla za ključe, v kateri so nameščeni ključi oziroma vijaki za uglaševanje. Z njihovim vrtenjem napenjamo ali popuščamo strune in tako nastavljamo višino tona.

Pod škatlo za ključe se razteza vrat viole, po katerem igralec vodi levo roko. Na sprednji strani vratu je pritrjena ubiralka, gladka črna površina, na katero pritiskamo strune s prsti, da spreminjamo tone. Ubiralka se nadaljuje proti telesu instrumenta.

Glavni del instrumenta predstavlja trup oziroma resonančno telo viole. Sestavljen je iz zgornje ploskve, spodnje ploskve in stranic. Na zgornji ploskvi sta izrezani dve značilni f-luknji, skozi kateri zvok izhaja iz notranjosti instrumenta. Ti odprtini pomagata pri resonanci in oblikovanju tona.

Na sredini zgornje ploskve stoji mostiček, tanek lesen del, čez katerega potekajo strune. Mostiček prenaša vibracije strun na telo instrumenta in je ključnega pomena za kakovost zvoka. Neposredno pod mostičkom v notranjosti instrumenta se nahaja duša, majhen lesen valjček, ki povezuje zgornjo in spodnjo ploskev ter pomembno vpliva na resonanco in stabilnost zvoka.

Pod mostičkom je nameščen strunik oziroma držalo strun, kjer so strune pritrjene na spodnjem delu instrumenta. Na struniku so pogosto nameščeni tudi fini uglaševalci, s katerimi natančno nastavljamo višino tona, predvsem pri tanjših strunah.

Na spodnjem koncu viole se nahaja gumb, v katerega je pritrjen strunik, nanj pa se pogosto pripne tudi pas ali dodatki za kovček.

Na zadnji strani instrumenta, med trupom in vratom, je prostor, kjer je običajno nameščen ramenski naslon. Ta ni del same viole, je pa zelo pomemben dodatek, saj omogoča udobnejšo držo med igranjem.

Seveda so pomemben del viole tudi strune. Standardna viola ima štiri strune: C, G, D in A. Razporejene so od najdebelejše do najtanjše in dajejo violi njen značilen topel ter globok zvok.

Vsak del viole ima svojo nalogo in vsi skupaj ustvarjajo celoto, ki omogoča lepo igranje ter bogat ton.